• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vkljúb predl. (ȗ) star., z dajalnikom kljub: vkljub oviram si je utrl pot v boljše življenje; vkljub vsemu preudarjanju ni našla izhoda / prijatelja ostaneva vkljub temu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek