• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vlačúgar -ja m (ȗ) 

  1. 1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge
  2. 2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek