vnémaren tudi vnemáren -rna -o prid. (ẹ̑; á āstar. 

  1. 1. ravnodušen, brezbrižen: bil je vnemaren do nevarnosti, ki so mu pretile / odgovarjati z vnemarnim glasom
  2. 2. neskrben, malomaren, neprizadeven: pri vnemarnem gospodarju vse propada
    ● 
    star. vnemaren potepuh umazan, zanemarjen; star. vnemarna obleka neurejena; star. izogibati se vnemarnih žensk malovrednih, ničvrednih

vnémarno tudi vnemárno prisl.: vnemarno hoditi; vnemarno izgovarjati besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek