• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vodík -a m (ȋ) gorljiv plin brez barve, vonja in okusa, ki je najlažji med elementi: spajati se z vodikom; pridobivanje vodika; vodik in kisik
♦ kem. prosti vodik ki ni vezan v spojino; težki vodik stabilni težki izotop vodika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek