vodítelj -a (ȋ) 

  1. 1. kdor vodi kako skupino, skupnost, organizacijo: izbrati, priznati koga za voditelja; delavski, mladinski voditelji; voditelj naroda, stranke / voditelj države / duhovni voditelj mladih
  2. 2. rad. kdor neposredno sodeluje pri realizaciji radijske, televizijske oddaje: spreten voditelj; voditelj oddaje o kulturi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek