1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev:ta predmet ima več vogalov; zadeti se ob mizni vogal; vogal predpasnika se je strgal / stolp je na štiri vogale štirioglat // prostor ob tem delu:sedeti na vogalu klopi
2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni:priti izza vogala; burja piha okrog vogalov; ekspr. izginil je za vogal // prostor ob tem delu:čakala ga je na vogalu ● ekspr. to se najde za vsakim vogalom povsod; star. prinesli so jim steklenico vina in vogal kruha krajec; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
Dostopnost