vohálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vohanje: vohalna sposobnost / vohalni organ, živec
 
zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek