• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vohúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od vohun: vedeli so, da je vohunka; zasliševati vohunko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek