voják -a (á) 

  1. 1. pripadnik vojske: vojak straži, strelja; raniti vojaka; ameriški, sovjetski vojak; pogumen vojak / najemniški vojak v nekaterih državah ki za plačilo opravlja dejavnosti v vojski; poklicni vojak; pren., ekspr. vojak revolucije // pripadnik vojske brez čina: ni oficir, ampak vojak / navadni vojak
  2. 2. kdor opravlja določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: njen sin je vojak; zaradi srčne napake ni bil vojak / potrdili so ga za vojaka // mn., s predlogom opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: priti, vrniti se od vojakov / vpoklicati k vojakom; biti pri vojakih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek