• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vojáščina -e ž (ā) 

  1. 1. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: oprostiti koga vojaščine; odložiti vojaščino; po vojaščini se zaposliti / ima urejeno vojaščino
  2. 2. star. vojaki: vojaščina se je utaborila na travniku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek