Tipkovnice
volčják -a [u̯č] m (á) nemški ovčar: čistokrvni volčjak; lajanje volčjaka / nemški volčjak; pes volčjak● nar. tam raste volčjak volčja češnja♦ lov. irski volčjak največji hrt, uporabljan nekdaj za lov na volkove, medvede, jelene
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost