• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vôlek -a in vôlka m (ō) nar., v zvezi božji volek muren: cvrčanje božjih volekov
● iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast // pikapolonica: božji volek je zletel z otrokove dlani



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek