• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

volkáč -a [u̯k] m (á) 

  1. 1. ekspr. volk: volkač je spet raztrgal jagnje
  2. 2. redko nemški ovčar: lajanje volkača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek