volontêr -ja (ȇ) 

  1. 1. knjiž. delovni prostovoljec, navadno neplačan: pomanjkanje pedagogov so reševali z volonterji; delati kot volonter
  2. 2. nekdaj neplačan pripravnik: opravljati službo volonterja / učitelj, zdravnik volonter



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek