• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

voščílec -lca [u̯ctudilc] m (ȋ) kdor vošči: pogostiti, sprejeti voščilca / novoletni voščilci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek