1. ki ima v sebi prazen, ne s trdno ali tekočo snovjo izpolnjen prostor:votel predmet; kost je votla; rastlina z votlim steblom / votel ključ / votel zob; deblo je že votlo / kraška tla so votla
2. star. ki teče, pušča:iz votlega lonca je steklo mleko // preluknjan, raztrgan:na komolcu votel rokav; podplati čevljev so že votli
3. globok in zamolkel zaradi odmeva v praznem prostoru:votel zvok; votlo bobnenje / ekspr.: odgovoriti z votlim glasom; votel smeh
5. ekspr. neutemeljen, nedoločen:obšel ga je votel strah; ta skrb je votla ● votle mere priprave z vdolbino za merjenje tekočin, sipkih snovi ali njihove enote; ekspr. gledati z votlimi očmi globoko udrtimi očmi; notranje, duhovno praznimi očmi; preg. strah je sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ♦ bot. votli petelinček rastlina z votlim gomoljem in škrlatno rdečimi cveti v socvetju, Corydalis cava; grad. votli zidak zidak z večjimi luknjami, votlinami; lov. votli strel strel med plečnico in hrbtenico, ki ne rani nobenega življenjsko pomembnega organa živali; teh. votla kovica kovica z votlo glavo in votlim steblom, ki se ob udarcu sprimeta; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem
Dostopnost