• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vpítje -a s (í) glagolnik od vpiti, kričati: zaslišalo se je vpitje; vpitje in jok / vpitje nad otroki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek