vpraševáti -újem nedov. (á ȗ)z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom
a) od njega kaj izvedeti:otrok vprašuje starše; kako je bilo, so ga vpraševali; vpraševati o čem, po čem; vpraševati po telefonu; prijazno vpraševati; kako, da si to kupil? Ne vprašuj tako neumno; vpraševati in odgovarjati / vpraševati za pot / vpraševati z očmi
b) od njega kaj dobiti:vpraševati za dovoljenje / kupci po tem izdelku ne vprašujejo več
c) izražati zanimanje:vpraševati koga po zdravju, znancih ● za denar ne vprašujem denar ni pomemben; pog. bi me čakali? Še vprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovora
vpraševáti se zastavljati si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor:vprašujem se, kako naj stvar izpeljem / industrija se ne vprašuje, kam s strupenimi odpadki
vpraševáje zastar. vprašujé:iskati koga, vpraševaje od hiše do hiše
vprašujóč -a -e:vprašujoč otrok; prisl.: vprašujoče gledati
Dostopnost