vprék prisl. (ẹ̑) 

  1. 1. povprek: razpoka se vleče vprek čez vso grapo / iti vprek na greben / drevo leži vprek na stezi
  2. 2. ekspr. izraža
    1. a) splošnost: s posnemanjem vsega vprek so naredili veliko škode / voda je drla kar vprek
    2. b) hkratnost: vsi vprek govorijo, se pozdravljajo, vpijejo
  3. 3. star. navkljub: izvoljen je bil vsemu nasprotovanju vprek
    ● 
    star. priti si vprek spreti se; star. razšli so se vprek in v šir na vse strani; prim. vsepovprek, vseprek, vsevprek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek