• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vpríčo in vpričo predl. (í) z rodilnikom 

  1. 1. za izražanje navzočnosti, prisotnosti: vpričo drugih so lepo ravnali z njo; vpričo otrok ne bi smeli tako govoriti; ošteti, udariti koga vpričo vseh
  2. 2. publ. zaradi: vpričo nastalega položaja je bilo treba nekaj ukreniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek