• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vragométen -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. 

  1. 1. obseden od hudiča: zdraviti vragometnega človeka
  2. 2. predrzen, vražji: vragometni dečki in deklice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek