vrétje -a (ẹ́) 

  1. 1. glagolnik od vreti: vretje juhe / vretje vode iz zemlje / vretje strasti / vretje v duši, srcu / vretje mošta
  2. 2. ekspr. živahno, vznemirljivo dogajanje: družbeno, revolucionarno vretje / vretje v literaturi
     
    star. opazovati vretje na ulici vrvež
  3. 3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: kvasovke povzročajo vretje
     
    kem. alkoholno vretje
  4. 4. nar. močen kraški izvir: ustaviti se ob vretju reke / okoli gradu je mnogo vretij izvirov, studencev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek