• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrholíčiti -im nedov. (í ȋ) zastar., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: njegova izpoved vrholiči v tej pesmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek