• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrhovàt -áta -o prid. (ȁ ā) 

  1. 1. ki ima velik, izrazit vrh; vrhat: vrhovato drevo
  2. 2. star. zvrhan: vrhovat jerbas jabolk / nameriti vrhovato mero

vrhováto prisl.: vrhovato poln



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek