• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrís -a m (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od vrisati: vris lika v kamen / vris krajev na karto
  2. 2. kar je vrisano: globoke brazde in vrisi / rdeči cvetovi s svetlimi vrisi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek