• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrísk2 -a m (ȋ) zastar. kis: umivati z vodo, okisano z vriskom
● vino, kislo kot vrisk zelo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek