• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vriskáč -a m (á) 

  1. 1. ekspr. kdor vriska: vriskači in piskači; vriskači v planinah
  2. 2. zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi, Alouatta: poslušati vriskače; trop vriskačev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek