• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrnúh -a m (ū) nar. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk: z vrnuhom porasel gorski travnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek