vrstíčnik -a (ȋtisk. 

  1. 1. prostor na stavnem stroju, kjer se zbirajo ulite vrstice v stolpec: vrstičnik se polni
  2. 2. priprava za uravnavanje dolžine in spiranje ročno postavljenih vrstic: regleta in vrstičnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek