• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vršìč -íča m (ȉ í) 

  1. 1. manjšalnica od vrh: iz gorske gmote so štrleli številni vršiči; ekspr. sonce se poslavlja od vršičev in gričev
  2. 2. vršiček: drevescu se je odlomil vršič / vršič nageljna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek