• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrtálka -e [u̯ktudilk] ž (ȃ) 

  1. 1. ženska, ki vrta: bila je zaposlena kot vrtalka
  2. 2. žarg., teh. vrtalnik: napraviti luknjo z vrtalko
    ♦     zool. (spužva) vrtalka majhna spužva, ki živi v luknjicah kamnov, ki jih izvrta z raztapljanjem apnenca, Cliona



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek