vsejáti vséjem dov., vséj in vsèj; vsejál (á ẹ̑) 

  1. 1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: vsejati pšenico, rože / vsejati seme; pren., ekspr. vsejati lepe besede v srca otrok // ekspr. povzročiti, da se kaj kje pojavi, razširi: vsejati ljubezen, upanje
  2. 2. pog. izgubiti: spet je vsejal dežnik

vseján -a -o: vsejana pšenica, repa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek