vsèmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 

  1. 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje
  2. 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek