vsesávati -am [səsinsesnedov. (ȃ) 

  1. 1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin
  2. 2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo / obleka vsesava pot
    ● 
    ekspr. vsesaval je vsako njegovo besedo pozorno poslušal

vsesávati se s sesalom prodirati v kaj: brenclji so se volom vsesavali v vrat; pren., ekspr. misel na smrt se mu vsesava v srce
● 
ekspr. njegove oči so se vsesavale v naslov knjige nepremično je gledal vanj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek