vtém in vtèm prisl. (ẹ̑; ȅ) 

  1. 1. medtem: mi smo delali, vtem je on lenaril; usedi se, jaz bom vtem skuhala kavo
  2. 2. tedaj: obrnil se je proti oknu, vtem je nekdo naglo odprl vrata; stali so na dvorišču. Vtem je prišla soseda

vtém ko in vtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih medtem ko: vtem ko je čakal na pijačo, se je razgledal po gostilni / oni dobijo vse, vtem ko mi samo najnujnejše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek