vtêpsti vtêpem dov., vtépel vtêpla (é) 

  1. 1. z udarjanjem spraviti v kaj: vtepsti v sneg žlico sladkorja; s kuhalnico vtepsti v testo rozine
  2. 2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da dobi kdo kako lastnost: vtepsti ljudem pamet; včasih so pridnost vtepli s palico // navadno v zvezi vtepsti v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem doseči, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepsti otrokom poštevanko v glavo
     
    pog. kar si vtepe v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči

vtepèn -êna -o: mleko z vtepenimi jajci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek