1. s slišnimi globokimi vdihi in izdihi izražati žalost, hrepenenje, olajšanje:držal se je za glavo in vzdihoval; vzdihovati od ugodja; v spanju vzdihovati; naglas, žalostno vzdihovati / ekspr.: vzdihovati po kom, za kom želeti si koga; hrepeneti po kom; vzdihovati za nekdanjimi časi; srce mi vzdihuje po tebi / vzdihovati k bogu // ekspr. tožiti, tarnati:vzdihovati zaradi otrok; vzdihuje, da nima časa
2. knjiž. dajati vzdihom podobne glasove:stroji vzdihujejo ● ekspr. v zaporu je vzdihoval deset let je bil
vzdihováje stil. vzdihujé:vzdihovaje opravljati neprijetno delo
vzdihujóč -a -e:vzdihujoč se je sezul; vzdihujoče dekle; vzdihujoče srce
Dostopnost