vzdúh -a (ȗzastar. 

  1. 1. zrak: vzduh je težek in soparen; vdihavati svež vzduh; vlažen vzduh / škrjanček je zletel v vzduh // ozračje, vzdušje: ustvariti demokratičen vzduh
  2. 2. duh, vonj: opojen vzduh; vzduh po ribah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek