• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vzglávnik -a m (ȃ) 

  1. 1. blazina (za pod glavo): zrahljati vzglavnik; pernat, visok vzglavnik; prevleka za vzglavnik
  2. 2. nar. večje poleno, panj: vzglavnik je gorel dva dni; skladovnica vzglavnikov
  3. 3. avt. naslonjalo na avtomobilskem sedežu za oporo glave in tilnika: varnostni pasovi in vzglavniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek