vzklíti vzklíjem dov. (í) 

  1. 1. pognati kal(i); vzkaliti: koruza je že vzklila / to seme hitro vzklije
  2. 2. s klitjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzklile cvetlice, trava
  3. 3. knjiž. nastati, pojaviti se: na licih ji vzklije rdečica / v njem vzklije ljubezen / novo življenje vzklije; iz tega vzklije zlo / iz teme vzklije svetloba se pokaže, zasveti

vzklíl -a -o: vzklilo seme



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek