• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zacmokáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove: izpil je in glasno zacmokal
  2. 2. dati cmokanju podobne glasove: razmočena prst je zacmokala; brezoseb. pod nogami mu je zacmokalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek