• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

začenčáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti: začenčali smo tri ure

začenčáti se zareči se, zagovoriti se: v pogovoru se začenčati; nepremišljeno se je začenčal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek