začénjati -am nedov. (ẹ̑) 

  1. 1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost
    1. a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti
    2. b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati pogovor / publ., z orodnikom: začenjati s treningom; začenjati z zidavo / neustalj. predstave začenjajo ob osmih se začenjajo
    3. c) elipt.: pojdimo, ker začenja dež; vedno znova začenja o vremenu / danes začenjamo tam, kjer smo včeraj nehali
  2. 2. delati prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začenjati oborožen upor / sliko začenja vedno znova // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: oddajo začenja znana melodija; gledališko sezono začenjajo z domačim delom

začénjati se izraža začetek obstajanja česa
  1. a) glede na čas: začenja se nov delovni dan; zima se že začenja
  2. b) glede na prostor: polje se začenja na naši desni / krivulja se začenja v različnih točkah

začenjajóč -a -e: začenjajoče se reforme



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek