začopátiti -im dov. (ā ȃnižje pog. 

  1. 1. zgrabiti, prijeti: začopatil je mačka za vrat in ga odnesel ven / policisti so že začopatili vlomilca
  2. 2. zalotiti, zasačiti: začopatili so ga pri kraji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek