zadivjáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ni se še zdanilo, ko je zadivjal strašen boj / zadivjala je taka nevihta, da se grom sploh ni pretrgal
  2. 2. v dejanju pokazati svojo jezo, togoto: zadivjal je, da se je slišalo po vsej hiši
    ● 
    grmičevje je tako zadivjalo, da ga bo treba redčiti podivjalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek