zafŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 

  1. 1. ekspr. zavihati: zafrkniti rokave / po teh besedah je malo zafrknila nos
  2. 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: zafrknil jo je pred vsemi, da je zardela
  3. 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: s tem so ga hoteli zafrkniti

zafŕkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknil

zafŕknjen -a -o: zafrknjen klobuk
 
pog. to je zafrknjena stvar težavna, neprijetna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek