• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zagláditi -im dov., tudi zagladíla (á ȃ) 

  1. 1. z glajenjem zadelati: zagladiti raze, razpoke; zagladiti s kitom, z voskom; zagladiti površino; pren., knjiž. zagladiti vrzeli v znanju
  2. 2. z glajenjem zakriti, odpraviti: zagladiti gube / ekspr.: zagladiti nasprotja; zagladiti spor poravnati

zaglájen -a -o tudi zaglajèn -êna -o: razpoke, zaglajene s kitom; vse težave so zaglajene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek