• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaglávnik -a m (ȃ) nar. večje poleno, panj: na ognjišču je tlel zaglavnik / polagati drva na zaglavnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek