zahodíti -hódim dov. (ī ọ́) 

  1. 1. s hojo, hojenjem pritisniti navzdol: zahoditi prst okoli drevesca / zahoditi kovanec v tla // s hojo, hojenjem narediti, povzročiti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zahoditi zavihan rob preproge
  2. 2. s hojo, hojenjem zabrisati, odpraviti: zahoditi v pesku narisane črte
  3. 3. s hojo, hojenjem poškodovati: čevljev ne vzamemo nazaj, ker ste jih že zahodili
  4. 4. s hojo, hojenjem nekoristno porabiti: zahoditi cel dan
    ● 
    star. varuj se, da kje ne zahodiš zaideš; star. vstal je in zahodil dalje šel

zahójen -a -o 
  1. 1. deležnik od zahoditi: zahojena trava
  2. 2. žarg. potrt, pobit: zahojen človek // zgrešen, zavožen: zahojeno življenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek