zajéten -tna -o prid., zajétnejši (ẹ́ ẹ̄) ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost

  1. a) glede na obseg, širino: zajeten moški; zajetno telo bika / zajeten vrat širok
  2. b) glede na prostornino: zajeten sod; zajetna košara
  3. c) glede na debelino: zajeten šop bankovcev; zajetna knjiga
  4. č) glede na premer: zajeten obseg
  5. d) glede na merljivo količino: zajeten kos mesa; zajeten kup / zajeten dnevni red obsežen; zajetna vsota denarja velika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek